Kot sva obljubila, sva poskusala biti zelo pridna cez zimo, da sva se lahko odpravila "nazaj" na pot.
Munich - Istanbul - Doha - Istanbul - Sharyah - in koncno NEPAL :)
To je bila najina pot do Nepala. Malo drugacna kot sva jo nacrtovala. 21 ur sedenja na letalih in 25 ur cakanja na letaliscih. Kar 2x v enem dnevu sva pristala v Istanbulu, ker nama je prva letalska druzba, Pegasus, spremenila let na novo zgrajeno letalisce v Dohi brez, da bi naju o tem obvestila. In ker imajo v Dohi striktna pravila, da ne smes prestaviti na drugo letalisce brez vize, prav tako po novem nimajo tranzitnega prostora za ljudi, ki bi na letaliscu pocakali kaksno uro na naslednji let, so naju v 20min po pristanku v Dohi posedli nazaj na isto letalo in naju odpeljali nazaj na stiri urno voznjo v Istanbul. Od leta, na katerega bi se morala chekirati cez slabi dve urci sva se lahko gladko poslovila in usmerila mozgane na nadaljno resevanje najine trenutne situacije. Ob pristanku v Istanbulu, so nama seveda takoj ponudili odlicno resitev za njihovo napako, da naju brezplacno posljejo nazaj v Munich. Ampak v 8ih urah pregovarjana sva se uspela pogoditi, da so nama brez doplacil ponudili let iz Istanbula preko Sharyaha v Nepal. Prispela sva s 24 urno zamudo.
Je pa tudi dobra stran te zgodbe, ker sva si lahko dvakrat pogledala delcek cudovitega mesta Istanbul - domovina kebapov, turskih slascic in seveda caja.
NEPAL
Trenutno sva v Kathmanduju, glavnem mestu Nepala. Temperature vsak dan vidno narascajo, pocasi se pripravlja k monsunu. Danes bi morala zaceti z najinim trekingom okrog Annapurne, ampak so naju trebusne tezave posedele na skoljko, tako da bova raje pocakala do jutri. Pac to je tist zegn, ki ga moras dobiti ob prihodu v drzavo, ce se ne moras opreti kuhinji domacinov.
Kathmandu, posebno tale turisticni del Thamel, spominja na balijsko Kuto. Ni tako natrpan s turisti, pa tudi ti se naokrog sprehajajo v pohodnih cevljih. Je pa poln ozkih ulic s trgovinami s pohodnisko opremo in njihovimi kvackarijami. Goratex jakne, windstopperje, pohodne cevlje in hlace in uglavnem vse stvari, ki si jih ob besedi pohodnistvo sploh lahko zamislis, dobis na enem mestu za nekje 1/6 nasih cen.
Prevladuje tibetanska hrana, indijski kruh z omakami, rezanci ter riz z zelenjavo. Pri domacinih dobis porcijo za slabih 50centov. Zelo pomemben pa je tudi njihov caj. Revno mestece je polno umazanije in prahu ampak to kar nekako zbledi ob vseh budisticnih in hinduisticnih templjih, ki jih srecas na vsakem koraku. Domacini so obleceni v tradicionalna oblacila z rdecimi pikami sredi cela in kar naprej disavijo okolico z njihovimi disecimi palickami. Vera je del njihovega vsakdana. Z njo se dan zacne in z njo tudi konca.
Pashupathinati
Vceraj sva se zapeljala do najsvetejsega mesta v Nepalu. Pashupatinathi je tako sveto mesto budistov kot tudi hinduistov. Staro mestece, zgrajeno iz templjev je pod Unescovo zascito, skozi njega pa tece reka ob kateri svecano pozigajo trupla. Ko sva bila tam sva ravno naletela na procesijo. Truplo so zavijali v bele prtove, mu v reki umili stopala in obraz, ga posipali s cvetjem in nato odnesli na sveceno ploscad ob reki. Tam so pripravili gorisce, mu prizgali dicese svecke in mu po njihovem svecanem obredu polozili gorece drvo na obraz... nekako globoko v srce segajoce..tezko in hkrati lepo. Pogorele dele na koncu pometejo v reko, v tej grozno umazani reki, ki velja za tako sveto, pa se zraven umivajo svoje telo domacini.
Prvi pravi kebab |
Taksima v Istanbulu |
Na letaluscu v pisarni |
Ladjica v Istanbulu |
Museja |
Grand Bazar |
Baklave |
Istanbul |
Cajckane v Istanbuju |
Ej, se kar ježim,ko prebiram vajine dogodivščine. Želim vama vse naj na vajini poti! Da pa ne bosta preveč na wcju, pa priporočajo požirek žganja vsak dan ;-) uživajta,pa se veselim novih zgodb!! :-D
OdgovoriIzbrišiDomovina kebapa je Nemčija. Izumli so ga pa res Turki. Samo oni iz Nemčije ;)
OdgovoriIzbriši